Na podlagi Zakona o političnih strankah (Ur.l. RS št. 100/05) so ustanoviteljice in ustanovitelji politične stranke STRANKA ENAKIH MOŽNOSTI SLOVENIJE na ponovljenem ustanovnem zboru v Ljubljani, dne 28.4. 2009, sprejeli

S T A T U T

1. člen

STRANKA ENAKIH MOŽNOSTI SLOVENIJE, kratica: SEM-Si, s skrajšanim imenom SEM Slovenije (v nadaljevanju: stranka), je politična stranka. Znak stranke je v barvni tehniki  napis SEM - Si na beli podlagi, pod njim pa napis STRANKA ENAKIH MOŽNOSTI SLOVENIJE v pomanjšani velikosti širine gornjega znaka, vse v rdeči barvi Pantone 1795C,  (procesne vrednosti C0%, M94%, Y100%, K0%), v črkovni vrsti Times New Roman.

Stranka je pravna oseba s sedežem v Ljubljani. Deluje v Republiki Sloveniji, vključuje pa se tudi v mednarodne ustanove in asociacije političnih strank.

2. člen

Članice in člani se združujemo v stranko, da bi v njej in skozi njo izkoristili ustavno pravico do svobodnega združevanja in pravico do sodelovanja in soodločanja pri upravljanju javnih zadev.

Združujemo se z namenom politične participacije in aktivne borbe za prijaznejše ter pravičnejše razmere življenja vseh ljudi, za njihove enake možnosti ter za tako antidiskriminacijsko zakonodajo ter prilagajanje obstoječe, ki bo omogočila kvalitetno prihodnost  mlajše in srednje generacije, za dostojno tretjo jesen starejše generacije ter za priložnosti polnopravnega vključevanja vseh državljank in državljanov v smislu razvijanja večje solidarnosti in medsebojne pomoči ter sodelovanja in potrebnega zmanjšanja prevelikih socialnih razlik.

Pri tem nas vodijo načela zavzemanja za odprto družbo, ki temelji na doslednem spoštovanju temeljnih človekovih pravic, državljanskih svoboščin, družbeni solidarnosti in možnosti participacije vseh državljanov in državljank ter drugih prebivalcev. Temeljna naloga in cilj našega delovanja je tudi v konkretnih aktivnostih  za odpravljanje revščine, nepravične socialno-ekonomske odvisnosti, nemogočih in neenakih ter diskriminatornih pogojev za normalno in kvalitetno delo ter neodvisno življenje vseh prebivalcev ter zaščito ranljivejših socialnih skupin.

Zavzemali se bomo za odzivno in konkretno politično delovanje v vsakdanji praksi, ki razume državo kot priložnost in življenski prostor za vse prebivalce Republike Slovenije, za takšen trajnostni razvoj v dobrobit vseh državljank in državljanov, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti in predpostavlja takšno razvojno politiko, ki upošteva predvsem potrebe, dostojanstvo ter človekove pravice in odgovornost vseh ljudi, zdravega življenskega okolja in svobodnega ter inovativnosti gospodarstva z družbeno odgovornostjo do ljudi in okolja.

ČLANSTVO

3. člen

Članica ali član lahko v skladu z zakonom postane vsaka državljanka in državljan RS, pa tudi državljanka in državljan države članice EU, ki podpiše izpolnjeno pristopno izjavo, s katero sprejme statut in program stranke. Članstvo nastopi z vpisom v register članic in članov, ki se vodi na sedežu stranke.

Komisija za statut lahko v sedmih dneh po prejemu pristopne izjave zavrne vpis v seznam članic in članov, če dotedanje delo, javno nastopanje ali drugo javno ravnanje podpisnice ali podpisnika pristopne izjave očitno nasprotuje ciljem in programskim prizadevanjem stranke. Na odločitev komisije je možna pritožba, ki jo obravnava svet stranke na prvi naslednji seji. Odločitev sveta stranke je dokončna.

Članica oziroma član stranke je hkrati članica oziroma član pokrajinskega in občinskega odbora, kjer ima stalno prebivališče, razen če sam/a izrazi drugačno željo.

4. člen

Članica ali član stranke ne sme biti članica ali član druge politične stranke, registrirane v Sloveniji.

5. člen

Članica ali član stranke ima pravico:

  • da sooblikuje in souresničuje politiko stranke;
  • da je obveščena oziroma obveščen o delu stranke in da od vodstva stranke dobi odgovore na postavljena vprašanja;
  • da voli in je voljen/a v organe stranke;
  • da kandidira za uvrstitev na kandidatne liste stranke za volitve v predstavniška telesa.

Članica ali član stranke ima dolžnost:

  • da se ravna po statutu in programu stranke;
  • da aktivno sodeluje v organih, v katere je bil/a izvoljen/a ali imenovan/a ter uresničuje sklepe organov stranke;
  • da plačuje članarino, kot to določa poseben pravilnik.

6. člen

Izvoljeni in imenovani članice in člani stranke so odgovorni članicam in članom ter organom, ki so jih izvolili ali imenovali.

Izvoljeni in imenovani članice in člani stranke so se dolžni udeleževati vseh dejavnosti stranke, ki so organizirane z namenom internega izobraževanja, izpopolnjevanja ter usposabljanja.

7. člen

Članstvo v stranki preneha s pisno izstopno izjavo, s smrtjo ali z izključitvijo.

Članica ali član je izključena oziroma izključen iz stranke, če huje krši statut in deluje v nasprotju s programom stranke; če ne poravnava obveznosti članarine po posebnem pravilniku; če s svojim delom, javnim nastopanjem ali drugim ravnanjem stranki povzroči politično ali materialno škodo; če postane članica oziroma član druge politične stranke, ki je registrirana v Republiki Sloveniji ali kandidira na njenih listah na volitvah v predstavniška telesa.

Predlog za izključitev iz stranke lahko poda vsaka članica oziroma član stranke ali organ stranke.

O izključitvi članice oziroma člana odloča komisija za statut v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme svet stranke. Pred dokončnim odločanjem mora komisija dati članici oziroma članu možnost, da se opredeli do navedb v predlogu za izključitev.

Zoper sklep o izključitvi se članica ali član lahko pritoži v roku tridesetih dni od izdaje sklepa na svet stranke. Odločitev sveta stranke je dokončna.

ORGANIZACIJA  STRANKE

8. člen

Stranka je organizirana na državni, pokrajinski in občinski, lahko pa tudi na četrtni ravni.

9. člen

Organe lahko sestavljajo samo članice in člani stranke, razen če ta statut ne določa drugače.

Mandat vseh organov stranke traja štiri leta, svojo funkcijo pa opravljajo do izvolitve novih organov.

Kolegijski organi stranke odločajo na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah.

Na rednih in izrednih sejah organov stranke se veljavno odloča z večino navzočih članov, če je na seji prisotna večina njihovih članic in članov ter sprejemajo odločitve z večino opredeljenih glasov prisotnih članic in članov.

Če ob predvidenem začetku redne ali izredne seje organa stranke ni zagotovljena sklepčenost, se začetek redne ali izredne seje odloži za 30 minut, nakar se po predhodni ugotovitvi, da so bili pravilno vabljeni vsi člani, veljavno sklepa, če so prisotni najmanj 3 opravilno sposobni redni člani.

Kolegijski organi lahko odločajo tudi na korespondenčnih sejah. Na korespondenčnih sejah mora biti omogočeno odločanje vsem članicam in članom organa, odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članic in članov organa, ki odločajo. Natančnejše pogoje za izvedbo korespondenčne seje, njen sklic, potek in glasovanje določa poslovnik organa. Korespondenčne seje ni mogoče izvesti, če temu nasprotuje vsaj četrtina članov organa.

V kolegijskih organih na državni ravni organiziranosti morata biti med izvoljenimi članicami in člani organa oba spola zastopana enakopravno.

Natančnejše delo kolegijskih organov določajo njihovi poslovniki in pravilniki.

Individualne funkcije v stranki med seboj niso združljive.

ORGANI STRANKE

10. člen

Organi stranke na državni ravni so:

  • zbor stranke;
  • svet stranke;
  • predsednica oziroma predsednik;
  • podpredsednica oziroma podpredsednik;
  • sekretarka oziroma sekretar stranke;
  • nadzorna komisija;
  • komisija za statut;
  • programski odbori;
  • programski svet;

Zbor stranke

11. člen

Zbor stranke je organ, ki ga sestavljajo vse članice in člani stranke. Sestaja se najmanj enkrat letno. Sklicuje jo svet stranke na predlog predsednice oziroma predsednika.

Zbor stranke sprejema statut in program stranke ter volilni program.

Zbor stranke sprejema letno poročilo predsednice oziroma predsednika stranke za preteklo leto in njen oziroma njegov predlog političnih usmeritev za naslednje leto.

Če zbor stranke ne sprejme letnega poročila o delu predsednice oziroma predsednika stranke za preteklo leto ali njegovega oziroma njenega predloga političnih usmeritev, se šteje, da je bila predsednici oziroma predsedniku izglasovana nezaupnica in se izvede glasovanje o njeni/njegovi razrešitvi po postopku opredeljenem v tem statutu.

Zbor stranke odloča o ukinitvi stranke, spojitvi z drugimi strankami, pripojitvi k drugi stranki ali razdružitvi stranke in nasledstvu stranke.

Zbor stranke opravlja tudi volitve organov stranke.

Zbor stranke sprejme poslovnik o svojem delu.

Svet stranke

12. člen

Najvišji organ med zboroma stranke je svet stranke, ki ga sestavljajo:

  • predsednica oziroma predsednik;
  • podpredsednica oziroma podpredsednik;
  • sekretarka oziroma sekretar stranke;
  • predsednice in predsedniki pokrajinskih odborov;
  • 3 voljene članice in člani.

Voljene članice in člane sveta na predlog volijo vse članice in člani stranke. Če število kandidatk in kandidatov, ki so podali soglasja h kandidaturi to omogoča, mora kolegij uvrstiti na kandidatno listo najmanj za polovico več kandidatk in kandidatov, kot se jih voli.

Svet stranke sklicuje in vodi predsednica oziroma predsednik sveta, po njenem oziroma njegovem pooblastilu pa podpredsednica oziroma podpredsednik sveta.

Na sejo sveta lahko predsednica sveta oziroma predsednik sveta povabi tudi druge udeležence, ki lahko prispevajo h kakovosti obravnave posameznega vprašanja.

Svet zaseda po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno.

Če katerikoli organ stranke ali ena tretjina članic in članov sveta zahtevajo sklic sveta, ga mora predsednica oziroma predsednik sveta sklicati najkasneje v roku štirinajstih dni od prejema zahteve.

13. člen

Svet stranke je najvišji organ med zboroma stranke.

Svet stranke:

  • z večino glasov vseh članic in članov sveta sprejema spremembe statuta, ki so potrebne zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo, če take spremembe bistveno ne posegajo v vsebino statuta;
  • oravnava delovanje organov stranke in jim lahko daje usmeritve za njihovo delo;
  • nadzira delo drugih organov stranke;
  • odloča o koliziji med odločitvami različnih organov stranke na vseh ravneh organiziranosti, razen o odločitvah zbora stranke;
  • obravnava pobude članic in članov ter organov stranke;
  • odloča o kadrovskih, strukturnih, organizacijskih in ostalih zadevah stranke ter v zvezi s tem s ciljem podrobnejše ureditve posamezne zadeve sprejema ustrezne akte;
  • sprejema finančni načrt in zaključni račun stranke;
  • sprejema pravne akte, ki jih določa zakonodaja in ta statut;
  • ustanavlja delovna telesa stranke, določa njihovo sestavo, pristojnosti in mandate, imenuje njihove predsednice in predsednike;
  • ustanavlja pravne osebe;
  • voli predsednico oziroma predsednika ter članice in člane nadzorne komisije in komisije za statut;
  • vodi postopke volitev za vse organe na državni ravni organiziranosti;
  • določa kandidatke in kandidate za volitve v državni zbor in evropski parlament, za volitve predsednice oziroma predsednika republike in za volitve v druge predstavniške organe na ravni države in EU;
  • sprejme pravilnik o določanju kandidatk in kandidatov za volitve v državni zbor in evropski parlament, za volitve predsednice oziroma predsednika republike in za volitve v druge predstavniške organe na ravni države in EU, v katerem določi tudi način uresničevanja zakonskih določb o enakopravni zastopanosti spolov;
  • določa znak oziroma logotip stranke;
  • sprejema usmeritve stranke za volitve v predstavniške organe na ravni države in EU;
  • odloča o koalicijskih in drugih povezovanjih stranke ter o pripojitvi drugih strank;
  • izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom in sklepi zbora stranke.

Svet stranke lahko odloči, da pred sprejemanjem posamezne odločitve pridobi mnenje članic in članov stranke.

Svet stranke sprejme poslovnik o svojem delu z dvotretjinsko večino navzočih članic in članov.

Članice in člani sveta stranke izmed sebe z večino glasov vseh članic in članov sveta izvolijo predsednico oziroma predsednika sveta in podpredsednico oziroma podpredsednika sveta.

Predsednica oziroma predsednik stranke

14. člen

Predsednica oziroma predsednik stranke:

  • vodi stranko in jo predstavlja v javnosti;
  • zastopa stranko v pravnem prometu in je odgovorna oziroma odgovoren za materialno in finančno poslovanje stranke;
  • izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom ter sklepi zbora stranke in sveta stranke.

Predsednico oziroma predsednika stranke volijo vse članice in člani stranke neposredno na zboru stranke.

V primeru odstopa ali izglasovane nezaupnice predsednici oziroma predsedniku do izvolitve nove predsednice oziroma novega predsednika njeno oziroma njegovo funkcijo opravlja podpredsednica oziroma podpredsednik, ki jo oziroma ga določi svet stranke, vendar največ za dobo šestih mesecev.

Podpredsednica oziroma podpredsednik stranke

15. člen

Stranka ima najmanj eno podpredsednico oziroma podpredsednika.

Podpredsednica oziroma podpredsednik stranke izvršuje pooblastila, določena s tem statutom in navodili predsednika stranke.

V primeru predsednikove odsotnosti predstavlja stranko v javnosti podpredsednica oziroma podpredsednik stranke.

Podpredsednico oziroma podpredsednika stranke volijo vse članice in člani stranke neposredno na zboru stranke.

Sekretarka oziroma sekretar stranke

16. člen

Sekretarka oziroma sekretar stranke:

  • pripravlja letni finančni načrt in poročilo;
  • vodi postopke in ureja premoženjsko-pravna razmerja stranke ob morebitnem izbrisu stranke iz registra oziroma ob morebitni združitvi ali razdružitvi stranke;
  • zagotavlja strokovno, administrativno in organizacijsko podporo organom stranke na državni ravni organiziranosti;
  • organizira in izvaja aktivnosti stranke, skrbi za njeno usklajeno in koordinirano delovanje na vseh ravneh organiziranosti, skrbi za obveščanje članic in članov stranke o njenem delu, ureja notranje-organizacijska vprašanja stranke in koordinira kadrovsko politiko stranke;
  • izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom ter sklepi pristojnih organov stranke.


Komisija za statut

17. člen

Komisija za statut ima predsednico oziroma predsednika ter dve članici ali člana.

Članstvo v komisiji za statut ni združljivo s članstvom v drugem organu stranke na državni ravni, razen v zboru stranke.

Komisija za statut odloča na pobudo članic in članov stranke ali organov stranke.

Komisija za statut:

  • daje obvezne razlage tega statuta;
  • ocenjuje skladnost aktov stranke s tem statutom in v zvezi s tem daje soglasja;
  • sprejema mnenja in razlage o splošnih in drugih aktih stranke;
  • razveljavi tiste določbe aktov stranke, ki niso v skladu s statutom, in jih nadomesti s svojimi sklepi;
  • odloča o izključitvi članice ali člana stranke;
  • izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom.

Zoper sklepe komisije za statut je mogoča pritožba na svet stranke. Pritožba zadrži izvršitev sklepa. Odločitev sveta stranke je dokončna.

Rok za pritožbo zoper sklepe komisije za statut je trideset dni od sprejetja sklepa.

Komisija za statut deluje in odloča v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme svet stranke.

Nadzorna komisija

18. člen

Nadzorna komisija ima predsednico oziroma predsednika ter dve članici ali člana.

Članstvo v komisiji ni združljivo s članstvom v drugem organu stranke na državni ravni, razen v zboru stranke.

Nadzorna komisija nadzoruje finančno in materialno poslovanje stranke.

Nadzorna komisija pripravi letno poročilo o svojem delu in ga posreduje pristojnim organom stranke najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

Programski odbori

19. člen

Programski odbori stranke so delovna telesa, ki jih ustanovi svet stranke z namenom obravnave posameznih vsebinskih zadev, priprave ustreznih podlag in oblikovanja stališč za odločanje v organih stranke.

Programski odbori imajo predsednice ali predsednike, ki jih imenuje svet stranke. Članice in člani programskih odborov so lahko vse osebe, ki za to izrazijo željo in jih vanj imenuje predsednica oziroma predsednik odbora. Članice in člani programskih odborov so lahko tudi nečlani stranke.

Programski svet

20. člen

Programski svet sestavljajo vse predsednice in vsi predsedniki programskih odborov. Sklicuje in vodi ga predsednica oziroma predsednik stranke.

Programski svet:
- sprejema skupna vsebinska izhodišča za pripravo volilnega programa, lahko tudi novega programa stranke;
- na podlagi resornih programov, ki jih pripravijo programski odbori, oblikuje predlog volilnega programa ali novega programa stranke.

POSEBNE OBLIKE ORGANIZIRANOSTI

Poslanska skupina

21. člen

Poslanke in poslanci, izvoljeni na listi stranke v predstavniška telesa na ravni države in EU, ustanovijo poslanske skupine.

Članice in člani poslanskih skupin delujejo v skladu z ustavo in zakoni in so za svoje delo odgovorni volivkam in volivcem. Pri svojem delu upoštevajo statut in program stranke ter stališča organov stranke na državni ravni.


POKRAJINSKI ODBORI STRANKE

22. člen

Članice in člani stranke v pokrajini sestavljajo pokrajinski odbor.

Obvezna organa pokrajinskega odbora sta predsednica ali predsednik odbora in svet pokrajinskega odbora.

Odbor je konstituiran, ko sprejme pravila o svojem delovanju in izvoli predsednico ali predsednika.

V svetu pokrajinskega odbora mora biti zastopana najmanj po ena predstavnica oziroma predstavnik občinskih odborov stranke v pokrajini. Po funkciji so članice in člani sveta pokrajinskega odbora poslanke in poslanci, ki so bili izvoljeni na območju pokrajine.

Natančno število članic in članov sveta iz posameznega občinskega odbora določajo pravila o delovanju pokrajinskega odbora.

Predsednico oziroma predsednika pokrajinskega odbora voli svet pokrajinskega odbora.

Prvo sejo sveta pokrajinskega odbora skliče sekretar stranke.

Pokrajinski odbori stranke delujejo samostojno v okviru statuta, programa in programskih dokumentov stranke ter usmeritev in sklepov zbora stranke in sveta stranke.

Natančnejšo organiziranost pokrajinskega odbora in načela delovanja določita svet stranke s posebnim pravilnikom ter svet pokrajinskega odbora, ki na tej podlagi sprejme lastna pravila o delovanju.

OBČINSKI ODBORI STRANKE

23. člen

Članice in člani stranke v občini sestavljajo občinski odbor.
Odbor je konstituiran, ko sprejme pravila o svojem delovanju in izvoli predsednico ali predsednika.
Občinski odbori stranke delujejo samostojno v okviru statuta, programa in programskih dokumentov stranke ter usmeritev in sklepov zbora stranke in sveta stranke.
Predsednico ali predsednika občinskega odbora volijo vse članice in člani občinskega odbora neposredno na način in po postopku, ki je opredeljen v tem statutu in v pravilih o delovanju občinskega odbora.

Obvezna organa občinskega odbora sta predsednica ali predsednik odbora ter zbor članic in članov občinskega odbora.

Natančnejšo organiziranost občinskega odbora in načela delovanja določita svet stranke s posebnim pravilnikom in občinski odbor z lastnimi pravili o delovanju.

VOLITVE, IMENOVANJA, RAZREŠITVE, RAZPUSTITVE

24. člen

Volitve so tajne. Imenovanja so praviloma javna.

Organ, ki vodi postopek za posamezne voljene ali imenovane funkcije, mora postopek evidentiranja voditi tako, da je v njem omogočeno opredeljevanje vsake članice ali člana stranke, ki ima pravico voliti posamezen organ stranke.

Kandidatke in kandidati za voljene funkcije so dolžni v postopku kandidiranja upoštevati pravila, ki jih sprejme svet stranke.

Volitve izvede volilna komisija, ki mora imeti predsednico ali predsednika ter najmanj tri članice oziroma člane, izmed katerih nihče ne sme biti kandidatka ali kandidat na volitvah.

Volilno komisijo imenuje organ, ki jo izvoli izmed svojih članic in članov. V primeru neposrednih volitev predsednice ali predsednika, podpredsednice in podpredsednika ter članic in članov sveta stranke, imenuje volilno komisijo svet, pri čemer mora biti najmanj polovica članic in članov volilne komisije imenovana izmed članic in članov stranke, ki niso obenem tudi članice in člani sveta stranke.

V primeru volitev predsednice ali predsednika pokrajinskega oziroma občinskega odbora imenuje volilno komisijo najvišji organ pokrajinskega oziroma občinskega odbora izmed članic in članov pokrajinskega oziroma občinskega odbora.

Volilna komisija je dolžna vsakomur, ki voli, na ustrezen način pojasniti pravila in postopek volitev.

25. člen

Na glasovnico so lahko uvrščeni samo kandidatke ali kandidati, ki podajo pisno soglasje.

Kandidatke in kandidati so na glasovnicah razvrščeni po abecedi, prva črka pa je določena z žrebom, ki ga izvede organ, ki voli, ali organ, ki vodi postopke posameznih volitev.

Za volitve predsednice ali predsednika stranke in podpredsednice oziroma podpredsednika stranke sestavi kandidatno listo svet stranke. Če podana soglasja to omogočajo, mora na kandidatno listo uvrstiti najmanj dvakrat toliko kandidatk in kandidatov, kot se jih voli.

Pred volitvami predsednice ali predsednika stranke mora biti vsem kandidatkam in kandidatom enakopravno omogočena predstavitev članicam in članom stranke.

Če je na glasovnici več oseb, kot se jih voli, je glasovnica odprta. Na odprtih glasovnicah se glasuje tako, da se obkroži številko pred imenom kandidatke oziroma kandidata. Glasuje se lahko za največ toliko kandidatk in kandidatov, kot se jih voli, v nasprotnem je glasovnica neveljavna.

Če je na glasovnici toliko oseb, kot se jih voli, je glasovnica zaprta. Na zaprtih glasovnicah se glasuje tako, da se obkroži besedo „za“ ali „proti“.

Če iz glasovnice ni razvidna volja volivca ali volivke, je glasovnica neveljavna.

26. člen

Za nosilko ali nosilca individualne funkcije je izvoljena kandidatka ali kandidat, ki je dobila oziroma dobil večino veljavnih glasov, če ni v tem statutu drugače določeno.

Če nobena kandidatka oziroma kandidat ni dobil večine glasov, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Če je več kandidatov dobilo enako najvišje število glasov, ali če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatk in kandidatov za ponovno glasovanje določi z žrebom.

Na glasovnici sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število dobljenih glasov pri prvem glasovanju. Če je število dobljenih glasov enako, se vrstni red določi z žrebom.
Če v drugem glasovanju nihče ne dobi večine veljavnih glasov, se postopek volitev ponovi v celoti.

Na odprtih glasovnicah za kolegijske organe stranke so izvoljene oziroma izvoljeni tiste kandidatke oziroma kandidati, ki dobijo največ glasov na oddanih veljavnih glasovnicah, do popolnitve števila voljenih članic in članov kolegijskega organa stranke, pri čemer je treba upoštevati s tem statutom določeno razmerje med spoloma.

Na zaprtih glasovnicah za kolegijske organe stranke so kandidatke oziroma kandidati izvoljeni, če je glasovnica dobila večino veljavnih glasov.


27. člen


Natančnejše postopke in merila za evidentiranje, oblikovanje kandidatnih list, volitve, ponovne in nadomestne volitve, imenovanja individualnih organov, članic in članov kolegijskih organov ter nosilk in nosilcev drugih funkcij natančno določi pravilnik, ki ga sprejme svet stranke. Ta pravilnik mora tudi določati pravico ugovora na potek volitev in določiti ukrepe v primeru ugotovitve nepravilnosti.

28. člen

Glasovanje o razrešitvi nosilcev individualnih funkcij ter voljenih in imenovanih članic in članov kolegijskih organov se izvede na isti način, kot so bili izvoljeni oziroma imenovani.

Pobudo za razrešitev predsednice oziroma predsednika, podpredsednice in podpredsednika ter voljenih članov sveta lahko poda svet stranke, polovica pokrajinskih odborov ali ena tretjina občinskih odborov, pri čemer na ravni pokrajinskega oziroma občinskega odbora to odločitev sprejme najvišji organ odbora.

Pobudo za razrešitev sekretarke oziroma sekretarja stranke lahko poda predsednica oziroma predsednik stranke ali tretjina članov sveta.

Razrešitev predsednice ali predsednika pokrajinskega odbora lahko predlaga ena tretjina članov pokrajinskega sveta. Razrešitev drugih nosilk ali nosilcev individualnih funkcij ter voljenih in imenovanih članic in članov kolegijskih organov urejajo pravila o delovanju pokrajinskega odbora.

Razrešitev predsednice ali predsednika občinskega odbora lahko predlaga ena četrtina članic in članov občinskega odbora. Razrešitev drugih nosilk ali nosilcev individualnih funkcij ter voljenih in imenovanih članic in članov kolegijskih organov urejajo pravila o delovanju občinskega odbora.

Razrešitev se opravi tako, da se o predlogu za razrešitev glasuje “za” ali “proti”. Organ oziroma članica ali član organa je razrešen, če je večina veljavnih glasov za razrešitev.

Predlog razrešitve je mogoče podati, če članica oziroma član organa ali organ kot celota ne izvršuje statutarnih nalog in sprejetega programa stranke.

Predlog za razrešitev organov, ki jih volijo vse članice in člani stranke na državni, pokrajinski in občinski ravni, ima status glasovanja o zaupnici in zanj ni potrebno podati posebnih razlogov.

29. člen

Svet stranke lahko razpusti pokrajinski ali občinski odbor, če je neaktiven, če deluje v nasprotju s temeljnimi statutarnimi določbami ali programom stranke in povzroča politično ali materialno škodo stranki. Sekretarka oziroma sekretar stranke mora v tridesetih dneh po razpustitvi organizirati volitve nove predsednice oziroma predsednika pokrajinskega oziroma občinskega odbora.

V primeru, da pride v kandidacijskih postopkih ali glasovanju na občinski ali pokrajinski ravni do nepravilnosti, ki vplivajo na izid glasovanja, lahko svet stranke s sklepom take volitve razveljavi. V tem primeru se izvede nov postopek volitev, pri čemer mora biti glasovanje izvedeno najkasneje v tridesetih dneh po sprejetju sklepa sveta stranke. Vsa volilna opravila v tem primeru vodi sekretarka oziroma sekretar stranke.

VOLITVE V ORGANE LOKALNE SKUPNOSTI

30. člen

Kandidatke in kandidate oziroma liste kandidatk in kandidatov za volitve v organe lokalne skupnosti se določi s tajnim glasovanjem in v skladu s pristojno zakonodajo.

Občinski oziroma pokrajinski odbor mora po opravljenem evidentiranju in pred odločanjem o kandidatkah in kandidatih za županje in župane ter za najvišje funkcionarke in funkcionarje pokrajin zaprositi svet stranke za soglasje za uvrstitev posamezne kandidatke oziroma kandidata na kandidatno listo. Če v sedmih dneh od podane zahteve za soglasje svet soglasja ne odreče, se šteje, da je soglasje podano.
Podrobnejši postopek določanja kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za volitve opredeli poseben pravilnik, ki ga sprejme svet stranke.


SREDSTVA IN FINANCIRANJE

31. člen

Stranka si v skladu z zakonom zagotavlja materialna in finančna sredstva za svoje delovanje s prihodki od:

- članarin,
- prispevkov zasebnikov, pravnih in fizičnih oseb,
- daril,
- volil,
- od premoženja,
- dobička iz dohodka podjetja, katere lastnica je,
- proračuna.

Finančno in materialno poslovanje ureja pravilnik, ki ga sprejme svet stranke.

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

32. člen

Prve volitve vseh organov stranke na državni ravni organiziranosti se opravijo na ustanovnem zboru stranke stranke.

Prvo sejo sveta skliče predsednica oziroma predsednik stranke, in sicer najkasneje deset dni po izvolitvi.

33. člen

Do ustanovitve pokrajin se pokrajinska organiziranost stranke določi z aktom, ki ga sprejme svet stranke.

Po ustanovitvi pokrajin se pokrajinska organiziranost stranke prilagodi ustanovljenim pokrajinam. Glede na število slednjih, lahko takrat svet odloči, da se iz vsake pokrajine poleg predsednice ali predsednika pokrajinskega odbora izvoli še enega člana oziroma članico sveta. Volitve izvede svet pokrajinskega odbora.

Do ustanovitve najmanj treh občinskih odborov znotraj območja pokrajinskega odbora so članice in člani sveta pokrajinskega odbora vse članice in člani pokrajinskega odbora.

34. člen

Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejema po enakem postopku kot statut, če ni v njem drugače odločeno.

35. člen

Ta statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme ustanovni zbor stranke stranke.

 

Ljubljana, 28.4.2009.

Predsedujočni ustanovnemu zboru stranke: Rafael Zupančič
Predsednica: Elena Pečarič