Prva večja sprememba sistema, ki bi jo naredili čim prej potem, ko dobimo mandat, bi bil delni univerzalni temeljni dohodek (uTD). To pomeni, da se trenutnih 16 socialnih transferjev zamenja z uTD. Po preračunih od 1,7 miljarde - kolikor porabi trenutni aparat, ki razdeljuje ta denar - ostane 70 miljonov, predvsem na račun birokracije.  

Gre torej za to, da se 16 (pogojenih) socialnih transferjev nadomesti z uTD, ki bi bil pogojen izključno z odsotnostjo sredstev za preživetje in slovenskim državljanstvom.

uTD bi nadomestil teh 16 socialnih transferjev:

Program

Vzemimo demokracijo v svoje roke!

Mogoče je misliti boljši svet za vse; ker ga je mogoče misliti, smo ga dolžni tudi ustvarjati. Takšnega v katerem se ljudje ne bodo počutili odrinjene in pozabljene. Želimo aktivirati državljanke in državljane ter civilno družbo v politično in ustvarjalno življenje. Naš namen je vzpodbujanje ljudi k samostojnemu in kritičnemu mišljenju ter k aktivnosti pri političnem udejstvovanju.
Lastna svoboda je svoboda drugih, lastne pravice so pravice drugih in lastna odgovornost je odgovornost drugih.

Zakaj?

Članice in člani se združujemo v stranko, da bi v njej in skozi njo izkoristili ustavno pravico do svobodnega združevanja in pravico do sodelovanja in soodločanja pri upravljanju javnih zadev.

http://www.finance.si/325476/Francija...nih-klubih

Evo zakaj predlagamo, da bi bil SLO poslanec EU-parlamenta, plačan po naši kolektivni pogodbi.
(viški grejo v proračun za pokrivanje dolgov)

http://www.sem-si.si/izjave-za-medije.html

Mrzlično se iščejo novi obrazi, iščejo se novi liderji, ki bi Sloveniji vlili upanja in odgnali strah, vdanost in malodušje ob razmišljanju o prihodnosti. Predčasne volitve, kaj se v bistvu sploh spremeni ali pridobi razen zamenjave stolčkov starih fac? Pravzaprav nič, le leva in desna se bosta zamenjali, a z istimi akterji na vrhu, z istimi že videnim načinom delovanja in vladanja. »Ni upanja, ni strahu«, so verzi Borghesie, ki so odmevali v 80-ih let na alternativni sceni.

Kje so sedaj vsi ti drugače misleči in zagovorniki drugačnosti, intelektualci odprtih misli ter neodvisne pokončne drže, pacifisti, vizionarji, aktivisti, borci za svobodo, neodvisnost in pravičnost? Mar res Slovenija ne premore moči, ne premore pogumnih in etičnih ljudi, državljanov in državljank, ki bi bili pripravljeni boriti se proti obstoječim strukturam in vzvodom moči. So mar vsi že v mrežo vpleteni ali na udobnih stolčkih nameščeni?

Stokamo, jokamo, se zgražamo in kritiziramo, ko nas z dneva v dan obveščajo o nedopustnem izkoriščanju delavcev, o naraščajoči revščini, o korupciji tu in tam, o mahinacijah politikov in gospodarstvenikov, nam ropajo in razprodajajo državo. Bomo kar gledali in opazovali? Smo se že navadili in vdali? Politična aktivnost vse plaši in se večini upira.

Super, pa so zmagali v svojih prizadevanjih, da smo postali molzne krave in ovce za striženje, pustijo nas živeti samo za to, da lahko z nami manipulirajo, da nas izkoriščajo in seveda, da jih ponovno izvolimo na najvišje pozicije. Legitimno ne, saj smo v demokraciji! Na revolucijo ne gre računati, še najmanj v Sloveniji. Imamo skoraj zapisano v genih, da nas tlačijo, ponižujejo in da strpno trpimo.
Obstoječi strankarski sistem in stranke kot organizacijska oblika političnega delovanja so se nekako iztrošile, o novih se noče govoriti ali jim dati besedo. Parlamentarne stranke, ki so že na oblasti nimajo interesa za spremembe, tudi njihova kadrovska politika rekrutiranja »novih« kadrov temelji na selekciji lojalnosti, poslušnosti in ubogljivosti starih praks stranke in njihovega vodstva. Trenutni strankarski sistem in z njim povezana zakonodaja, ki ureja področje financiranja in delovanja strank, kakor tudi sama volilna zakonodaja, potrebuje korenite spremembe v smeri enakih možnosti politične participacije in omogočanja aktivnega državljanstva. Želimo sistem, ki bo kar v največji meri omogočal neposredno demokracijo in kar se da tudi upošteval izraženo voljo državljank in državljanov. Trenutna zakonodaja ne daje možnosti za pluralizacijo političnega sistema. Še več, močno privilegira že obstoječe parlamentarne stranke, ki imajo stalen vir financiranja in so tudi medijsko v veliko ugodnejšem položaju. Seveda so si etablirane stranke zakonodajo prikrojile tako, da jim omogoča večno gostovanje v parlamentu, stalno financiranje in privilegirano medijsko podporo.
Novi politični subjekti ne dobijo dejanskih priložnosti, da se predstavijo širši javnosti. V kolikor želijo biti neodvisni in avtonomni v svojem zasledovanju programskih zasnov pa se morajo izogniti pokroviteljstvu teh ali onih interesnih skupin in preživeti zgolj s prostovoljni delom članov. V nekem smislu so še v veliko slabšem položaju kot civilne iniciative oz. nevladne organizacije, ki lahko konkurirajo za sredstva preko različnih javnih razpisov. Zato so tudi na tem področju potrebne temeljite spremembe, saj brez menjave političnih elit (pa naj si bo te ali one opcije), »starih obrazov«, z ustaljenimi praksami delovanja, predvsem pa z zastarelim razumevanjem politike, delitve na leve in desne, ne more priti do dejanske prenove sistema, ne političnega, posledično pa tudi ne ekonomskega in socialnega preporoda. Kot je že vsakemu jasno in celo predstavniki največjih parlamentarnih strank brez sramu priznavajo, da tak sistem zavira razvoj države, krepi nezaupanje ljudi v institucije in politiko nasploh ter odvrača ljudi od participacije v javni sferi.

Ni alternativ neoliberalni logiki razvoja tej logiki v našem prostoru preprosto ni in se jih tudi noče iskati oz. se jih sistematično ignorira in zatre že v kali kjer se pojavijo. Za zagotovitev večje in bolj aktive participacije državljank in državljanov pa je potrebno odstraniti nekatere sistemske ovire, ki so nastavljene prav z namenom ožanja »upravičencev«.

Predvsem je potrebno ustvariti pogoje enakih možnosti in nediskriminacije tudi na političnem področju. V zvezi s tem smo že 18.4.2011 pisali zagovorniku načela enakosti na Urad vlade RS za enake možnosti, a do danes še nismo prejeli odgovora glede sistemske politične diskriminacije v Sloveniji.

Elena Pečarič
SEM – Si
STRANKA ENAKIH MOŽNOSTI SLOVENIJE
________________________________________________________________
Dunajska 184a 1000 Ljubljana info@sem-si.si www.sem-si.si

Spoštovani!

V stranki SEM-Si nameravamo v mesecu oktobru organizirati okroglo mizo na temo »Dekriminalizacija konoplje«, zato pozivamo vse, ki vas tematika zanima, imate izkušnje ali strokovna znanja, da nas kontaktirate na: info@sem-si.si

V stranki SEM- Si smo prepričani, da je dekriminalizacija konoplje pomembna razvojna priložnost za slovensko gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, zato vas prosimo, da našo pobudo resno obravnavate. Želimo si tudi, da bi se na to temo odprla širša javna razprava o raznovrstnosti priložnosti, ki jo ta kultura lahko nudi v našem prostoru.

Lep pozdrav,
predsednica
Elena Pečarič

Zadeva: odgovor na dopis št. 187-7/2011-3, 21.7.2011
Javna pobuda za dekriminalizacijo konoplje kot nove razvojne priložnosti za Slovenijo

Spoštovani,

dne 21. 7. 2011 ste nam poslali vaš odgovor na našo pobudo, glede katerega imamo nekaj pripomb.

1.
Navajate, da je področje prepovedanih drog v Republiki Sloveniji urejeno v skladu s konvencijo ZN, ki so zavezujoče za vse članice in z usmeritvami Evropske unije,

pri tem pa ne imenujete konkretnih konvencij, namreč tiste iz leta 1961 in druge iz leta 1988, niti ne omenite pogojev, pod katerimi se lahko iz teh konvencij izstopi. Ne omenite pa niti mnenja evropske komisije, ki je leta 2003 naravnost pozvala k izstopu iz konvencije iz leta 1988, niti ne omenite letošnje komisije združenih narodov, ki je ugotovila, da je tako imenovana Vojna proti drogam, ki je narekovala konvencijo iz leta 1988, popolnoma zgrešena.

2.
Nato navajate zakon, uredbo in pravilnik, ki pri nas urejajo to področje, se pravi:
• Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99, 44/00, 2/04 — ZZdrl-A in 47/04 - ZdZPZ),
• Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 49/00, 8/01 — popr., 49/01, 78/02 53/04, 122/07, 102/09 in 95/10) in
• Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje (Uradni list RS, št. 44/04 in 86/07).

Ne omenite pa postopkov, potrebnih za umik konoplje iz spiska prepovedanih drog ali vsaj za premik iz prve v tretjo skupino.

3.
Problematiko v zvezi z industrijsko konopljo zaobidete z izjavo, da je to področje povsem urejeno, ne dotaknete pa se dejstva, da so postopki za pridobitev dovoljenja za gojenje dragi, zamudni in predvsem v škodo pridelovalcev, ter da takšni pogoji ne vzpodbujajo gojenja konoplje, temveč ga po nepotrebnem zavirajo.

4.
Potem navajate statistiko o porastu števila uporabnikov konoplje med mladimi ter nato ugotovite, da so mladi najbolj izpostavljeni različnim tveganjem in s tem tudi prepovedanim drogam in to sklenete z vašim, stališčem, da je povečanje deleža mladih, ki so poskusili konopljo ključni problem, ter da prav tako predstavlja problem število prekrškov v prometu, kot posledice uporabe prepovedanih drog.

Tukaj je predvsem opazno, da mešate tri stvari, namreč porast uporabnikov konoplje med mladimi, izpostavljenost mladih prepovedanim drogam in problem prekrškov v prometu kot posledice uporabe prepovedanih drog.

Glede na to, da se pobuda nanaša konkretno na konopljo, tako splošna oznaka kot je to "prepovedane droge" seveda zgreši bistvo te pobude. Konoplja je sicer po veljavni zakonodaji uvrščena med prepovedane droge, a ta pobuda ravno zanika smiselnost takšne uvrstitve, zato tako ohlapna oznaka seveda ni primerna, saj je ravno zaradi razlik, ki obstajajo med ostalimi prepovedanimi in tudi dovoljenimi drogami ter med konopljo, prišlo do te pobude. Strinjamo se, da je zloraba marsikatere prepovedane, kot tudi dovoljene droge lahko nezdrava in še posebno za mlade škodljiva, a ravno prepoved teh drog jih naredi za mlade bolj zanimive, kar dokazujejo rezultati v deželah, kjer so konopljo legalizirali oziroma tolerirali, kot je to na primer Nizozemska, kjer se je zaradi tolerance do konoplje zmanjšalo število kaznivih dejanj, pa tudi število uporabnikov konoplje, še posebej med mladimi. Saj pa tudi ne zagovarjamo uporabe konoplje pri mladih, ampak se pogovarjamo o odraslih uporabnikih konoplje, za katere seveda ne morejo veljati enake omejite kot za mlade, podobno kot je to na primer pri alkoholnih pijač, katerih uživanje je mladini prepovedano, med odraslimi pa samo deloma omejeno. In ko smo že ravno pri alkoholu, katerega promet in uporaba sta dovoljena oziroma le deloma omejena, nam mora past v oči dejstvo, da je večina prekrškov v prometu, ki so povezani z drogami, povezani z alkoholom, ki je dovoljena droga in torej pri alkoholu dejstvo prometnih prekrškov ni povzročilo popolne prepovedi uživanja alkohola, temveč samo vožnje v alkoholiziranem stanju. Ob tem je treba tudi dodati, da je uporaba konoplje s prometnimi prekrški minimalno povezana in letošnja neodvisna raziskava kanadske univerze je pokazala, da je vpliv konoplje na vožnjo predvsem bolj previdna in upočasnjena vožnja, in ni prav nič bolj nevarna od vožnje voznika, ki ni užival ničesar posebnega. Omenimo naj tudi dejstvo, da ostane sled alkohola kljub izredno močnemu vplivu na sposobnost vožnje v organizmu zgolj nekaj ur po zaužitju, medtem ko sled uživanja konoplje ostane v organizmu več tednov, se pravi še dolgo zatem, ko na vožnjo več nima nobenega vpliva, kar ima dve posledici, prvič statistika prometnih prekrškov zazna večje število ljudi pod vplivom konoplje, kot je to v resnici, drugič, vozniki, ki so pred nekaj tedni uživali konopljo, lahko ob preventivnem pregledu izgubijo izpit, čeprav so vozili po predpisih in varnosti v prometu niso ogrožali.

5.
Glede uporabe konoplje v medicinske namene navajate, da potekajo raziskave v tujini in da bomo v primeru, da bodo raziskave uspešne, dobili zdravila, ki bodo registrirana po veljavni zakonodaji. Iz te vaše izjave je očitno, da s takimi raziskavami sploh niste konkretno seznanjeni in da vas niti ne zanima uporaba konoplje kot zdravilnega zelišča, ampak zgolj samo neko sintetizirano zdravilo, ki ga bodo patentirali v tujini in ga bo morda proizvajala pod njihovo licenco tudi kakšna naša tovarna. Takšno stališče je seveda zelo po godu mednarodni farmacevtski industriji, z našega stališča pa predstavlja grobo poseganje v človeške svoboščine do uporabe zdravilnih zelišč, ki so se tradicionalno uporabljala pri nas že skozi stoletja. Imamo vtis, da naše pobude niste natančno prebrali, saj tam pišemo ravno o tem, da nikakor ne želimo, da bi se konoplja s strani industrije zlorabila na tak način, ampak želimo ohraniti pravico posameznikov do uporabe lokalnih tradicionalnih zdravilnih zelišč. Konoplja namreč ni v Sloveniji bila že od nekdaj prisotna le kot industrijska rastlina, ampak prav tako tudi kot zdravilo zelišče in je večkrat navedena kot ena izmed najbolj svetih staroslovenskih rastlin.

6.
Glede uporabe konoplje v prehrambene namene izjavljate, da delate na posebnih pravilnikih, vendar je jasno, da ti pravilniki ne koristijo posameznikom, ampak zgolj osebam, ki so zaposlene na ministrstvih, ki to usklajujejo. V primeru dekriminalizacije so namreč ti pravilniki popolnoma nepotrebni in so zgolj cokla za pridelovalce, katerim se ministrstva obesijo za vrat in jim to pridelovanje omejujejo in preprečujejo.

7. Iz vašega dopisa je očitno, da se sami nikoli niste ukvarjali s tem vprašanjem ter se je z državne strani vedno le slepo sledilo dogajanjem v tujini. Na to pa seveda ne moremo pristati, saj je jasno, da je v tujini to stvar politike. Leta 1961 na primer, je bila konoplja sprejeta v prvo skupino na pritisk ameriškega delegata, ki svojih trditev o škodljivosti konoplje ni podprl z nikakršnimi znanstvenimi raziskavami. Do tedaj sta bili opravljeni le dve raziskavi in obe sta menili, da zmerno uživanje konoplje ni škodljivo za zdravje, a ti dve raziskavi takrat Združenim narodom nista bili predstavljeni. Od leta 1961 dalje bilo opravljenih že veliko znanstvenih raziskav, ki so odkrile, da je konoplja najučinkovitejše sredstvo proti degenerativnim boleznim, tako proti Parkinsonovi ter Alzheimerjevi bolezni, trombozi, levkemiji, proti tumorjem, pa tudi proti depresiji itd. V nekaterih državah je uporabnikom uspelo uživanje konoplje delno dekriminalizirati a dejstvo ostaja, da je prepoved konoplje predvsem v političnem interesu Združenih držav Amerike, ki so povsem podrejene kapitalskim interesom, sledenje takšni politiki pa ne more biti v interesu Slovencev, ampak moramo stvari pri nas urediti tako, da bodo v korist vseh Slovencev in ne le tistih, zaposlenih na Ministrstvu za zdravje ali v farmacevtski tovarni.

Glede na analizo vašega odgovora na pobudo predlagamo, da se ustanovi neodvisna komisija, ki bo pregledala raziskave, ki so bile glede tega narejene v tujini, prakse, ki v tujini obstajajo glede uporabe v medicinske namene, opravila samostojno neodvisno raziskavo kot tudi preučila možnost izstopa iz mednarodnih konvencij.



Lep pozdrav,
predsednica
Elena Pečarič

V vednost:

Ministrstvo za gospodarstvo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za notranje zadeve
Vlada RS
mediji

REPUBLIKA SLOVEN I JA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
DIREKTORAT ZA JAVNO ZDRAVJE Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana

Ga. Elena Pečarič
Stranka enakih možnosti Slovenije Elena.Pecaric@guest.arnes.si
Številka: 187 - 7/2011 - 3
Datum: 21.7. 2011
Zadeva: Javna pobuda za dekriminalizacijo konoplje kot nove razvojne priložnosti za
Slovenijo - stališče Ministrstva za zdravje
V zvezi z navedeno pobudo daje Ministrstvo za zdravje naslednji odgovor:
Področje prepovedanih drog je v Republiki Sloveniji urejeno v skladu s konvencijami Organizacije združenih narodov, ki so zavezujoče za vse države članice, in z usmeritvami Evropske unije.
Prepovedane droge urejajo naslednji predpisi:
• Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99, 44/00, 2/04 — ZZdrl-A in 47/04 - ZdZPZ),
• Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 49/00, 8/01 — popr., 49/01, 78/02 53/04, 122/07, 102/09 in 95/10) in
• Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje (Uradni list RS, št. 44/04 in 86/07).
Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (v nadaljnjem besedilu: zakon) opredeljuje prepovedane droge kot rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali ogrožajo primerno socialno stanje ljudi. 3. člen zakona razvršča prepovedane droge v tri skupine glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe in glede na uporabo v medicini. Razvrstitev prepovedanih drog je sprejela Vlada Republike Slovenije z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog (v nadaljnjem besedilu: uredba) leta 2000.

Po duši mlada partizanka

http://www.mladina.si/tednik/201128/p...partizanka


Elena Pečarič - vseživljenjska aktivistka, ki prezira besedo 'realno'
Jure Aleksič



Ko iz telefonske slušalke v živo zaslišiš ta otroški glasek, katerega imetnica mora nekje po vsaki četrti besedi dramatično vdihniti, začne tvoja podzavest avtomatično oblikovati predpostavke. In potem te zelo hitro zanese v tisto, čemur se strokovno reče »preveč prilagojen govor«. Ampak to je seveda ne samo skrajno neotesano, temveč tudi povsem izven vsakega stika z realnostjo. Um za tem glaskom je namreč nabrit kot malokateri. Te omenjene nezavedne predpostavke so najbrž samo eden v morju sklopov, zaradi kakršnih je Elena Pečarič v članku Politično je osebno zapisala, da je hendikepirano telo »idealno in celo privilegirano izhodišče za možnost uvida, raziskovanja in spoznavanja oblastnih odnosov v družbi«.

Predsednik vlade Borut Pahor v okviru varčevalnih ukrepov omenja, če ne celo grozi, z odpuščanjem v javni upravi. Pri pripravi rebalansa naj bi tako vse delovanje skrčili na goli minimum, ki je še potrebno za normalno funkcioniranje. Pri tem je tudi omenjal nepotrebno udobje in ugodje, ki naj bi (verjetno ponekod celo res ) obstajalo v državni upravi. Kje bo začel in končal ne vemo. Upamo da ne pri vrtcih, šolah in bolnišnicah. Morda pri policistih katerim je ministrica Kresalova pravkar podelila dodatek k plači, pri tem pa nakrhala premirje, ki so ga sindikati in ministrica Krebsova, kljub slabim rezultatom, stežka dosegli. Kako to, da nobenemu ne pride na misel, da bi se varčevanje začelo na izdatkih za vojsko?