Mesec protestov proti GSO

V juliju smo bili na Prešernovem trgu v Ljubljani priča že dvema kulturnima shodoma proti gensko spremenjenim organizmom (GSO).

Prvi shod se je zgodil že v začetku meseca, in sicer ga je organiziralo kulturno-umetniško društvo Paviljon, podprla pa sta ga tudi Okoljski center in Inštitut za trajnostni razvoj. Na shodu so se zavzeli za ohranjanje biotske pestrosti, podpori kmetijstvu in zdravi hrani ter s tem za ohranjanje zdravja prebivalstva.

Vlado so pozvali k sprejemu strogih podzakonskih aktov k pred kratkim sprejetemu zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami, okoljskega ministra Karla Erjavca pa so pozvali, naj uveljavi varnostni pridržek, s katerim bi Slovenija za daljše obdobje prepovedala gojenje edine v EU trenutno dovoljene genetsko spremenjene koruze, kar je storilo že šest držav EU.

Prejšnji teden pa je potekal shod v organizaciji Stranke enakih možnosti Slovenije, ki jo vodi znana aktivistka Elena Pečarič. Tudi tu so udeleženci mimoidoče opozarjali na pomanjkljivosti omenjenega zakona o GSO. S svojim govorom sta shodu dala pečat Polde Bibič in Vesna Milek.

Zanimivo pa oba shoda nista pritegnila prevelike pozornosti mimoidočih, saj je bilo zbranih ob stojnicah bolj malo ljudi. Naj spomnimo, da je prvi protest proti GSO potekal že maja, ko je parlament obravnaval in po hitrem postopku tudi sprejel prej omenjeni zakon. Takrat se je protesta udeležila kar velika množica zagovornikov narave, pa tudi Stranka mladih Slovenije, ki je proti zakonu celo zbrala 20.000 podpisov državljank in državljanov.

Kljub zagotovilom vlade, da bo zakon koristen, saj bo uredil stanje na področju gensko spremenjenih organizmov, so si njegovi nasprotniki edini, da posegov v naravo sploh ne bi smelo biti. Kot članica EU Slovenija sploh naj ne bi smela uvesti popolne prepovedi gojenja GSO, trdijo v vladi, aktivisti pa zato predlagajo uvedbo nekajletnega moratorija.

Avtor: Polona Pečnik