Stranka enakih možnosti Slovenije je PROTI predlaganemu Zakonu o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Politični argument PROTI.
Reforma
je v Sloveniji vsekakor dolgoročno potrebna, o tem se strinjajo vsi, tudi
sindikati. Vprašanje je koncept, ki se ga uvaja kot edinega možnega in
sprejemljivega. Vlada je povozila socialni dialog in kljub velikemu nezaupanju,
ki ga uživa in si ga je prislužila s svojim ne-vladanjem, trmasto, samovoljno,
arogantno vztraja, da je prav takšna reforma nujna. Potrebne bi bile najprej
strukturne spremembe finančnega, bančnega in kapitalskega sektorja. Slovenija
bi se najprej morala rešiti svojega javnega dolga in država bi morala varčevati
na tistih izdatkih, ki zadevajo administracijo in birokracijo države in njenih
institucij, ki so vse bolj pogosto neučinkovite in ne služijo svojemu namenu. S
tem bi se izognili strahu in pogojevanju tujih bank in finančnih sistemov, ki
iz naših politikov delajo svoje marionete. Povrniti zaupanje državljanov v
pravno državo in ustvariti klimo, ki ljudi vzpodbuja k delu in inovativnosti,
predvsem mladih. Odstraniti je potrebno privilegije elit, najprej političnih,
ki v ljudeh vzbujajo občutek neenakosti in nepravičnosti. Za takšno reformo je
potrebno najprej zaupanje državljank in državljanov v delo vlade in dosežena visoka
stopnja konsenza.
Socialni argument PROTI.
V
pokojninski osnovi se upoštevajo zgolj
plačani, namesto celotni od bruto plače plačani prispevki za obvezno
pokojninsko zavarovanje. Varstveni dodatek ni več pravica ZPIZ-a, ampak
socialno varstveni prejemek, ki se ga vrača državi s prepisom nepremičnin. Za
starostno pokojnino brez malusov ne zadošča 40 let oz. 38 let zavarovalne
delovne dobe. Podaljševanje delovne dobe torej pomeni zgolj prelaganje
problema, ne njegovo reševanje. Mladi se zaposlujejo veliko pozneje, kot je
bilo to značilno za prejšnje generacije, poleg tega pa so to pogosto zaposlitve
zgolj za določen čas. Socialne razlike so se v Sloveniji večkratno povečale,
tako da imamo obubožan srednji sloj, ki je povrhu tega še zelo tanek ter
delitev na bogate in revne. Obstoječ predlog ne prispeva k zniževanju
socialnega razlik, morda jih celo povečuje. Zakon, ki je predmet referenduma pa
ni blaginjsko usmerjen, je zgolj nadaljevanje istega in pomeni prelaganje
iskanja rešitev.
Ekonomski razlogi PROTI.
Vlado
ne zanimajo ljudje, ampak jih skrbijo bonitetne
ocene pri mednarodnih bonitetnih agencijah. Prav tiste agencije, ki so
zagovarjale finančne špekulacije in povzročile krizo. Varčuje se na
sociali in delavskih pravicah, namesto na izdatkih za vojsko, članarina npr. ob
OECD, protokolu in nekritičnih posojilih članicam EU.
Za
ohranjanje in razvoj socialne države v SEM–Si predlagamo uvedbo UTD, ki je
lahko rešitev za različne cilje; gospodarski razvoj, v katerem je vključena
skrb za ekološko vzdržnost in skrb za eksistenčno varnost vseh prebivalcev ter
predpostavlja avtonomijo posameznikov, a hkrati prispeva k večji konkurenčnosti
nacionalnega gospodarstva, z namenom zagotovitve dolgoročnega preživetja
slovenske družbe, samooskrba in prehranska varnost[1]. UTD
vzpodbuja kreativnost in podjetniško iniciativnost posameznika, poenostavitev
socialnih politik in hkrati zmanjšanje birokracije na tem področju ter veča
transparentnost. S tem se nenazadnje tudi preprečuje širjenje revščine, delovno
motiviranost posameznika ter poenostavljanje socialne politike. Vse bolj se
kažejo potrebe po mobilnosti delovne sile in zato je treba zagotoviti takšno
socialno varnost, da jo visoka mobilnost oz. fleksibilnost ne bo ogrožala,
podobno velja za podjetniška tveganja. Sistem bi lahko med seboj usklajeval tri
sisteme: sistem dohodkov, davkov in socialnih storitev. S tem bi se tudi
odpravila potreba po preverjanju premoženjskega stanja upravičencev in potreba
po registraciji na zavodih za zaposlovanje. Sredstva bi se zbirala iz posrednih
davkov.
Iskati
moramo nove rešitve, ki bodo spremenile tudi druge sfere družbe. Obstoječ
predlog ne prinaša novih strukturnih rešitev ali drugačnega koncepta, ki bi
imel za skrb blaginjo ljudi, tako aktivnega prebivalstva kot upokojencev. Zato predlagamo ekonomija delitve[2], ki v
širšem smislu pomeni drugačen družbeno-ekonomskem princip; medsebojne delitve. Medsebojna delitev je
vrsta idej, vrednot, družbeno-ekonomskih odnosov, na konkretni ravni pa
organizacijskih oblik ter institucij, ki omogočajo, da se dobrine (materialne
in nematerialne) pravično porazdelijo med vse prebivalce. V današnji izrazito
individualistični ekonomiji sta glavni značilnosti sebičnost in tekmovalnost –
konkurenčnost. Pomembno je imeti čim več zase, med tem, ko je skupno dobro
drugotnega pomena. Za današnjo ekonomijo je značilno tekmovanje
(konkurenčnost), z novimi pristopi pa v ospredje »stopa« sodelovanje. Delitev
dobrin brez sodelovanja sploh ni mogoča. Dobrine tako niso več predmet
razdvajanja, rivalstva, tekmovanja, konflikta, temveč lahko predstavljajo vez
med ljudmi (poleg tega, da zadovoljujejo njihove potrebe).
[1] Valerija Korošec: Predlog UTD v Sloveniji - zakaj in
kako?
http://www.umar.gov.si/publikacije/single/publikacija/zapisi/valerija_korosec_predlog_utd_v_sloveniji_zakaj_in_kako/5/?tx_ttnews%5Bsyear%5D=2010&cHash=300ae3c4ca
[1] Rok Kralj: Ekonomija delitve, pot do pravične in
trajnostne družbe
http://www2.arnes.si/~rkralj3/
Preberi več... ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ-2)